Da so dezodoranti škodljivi, skoraj že vrabčki čivkajo. Aluminij v le teh naj bi povzročal raka in nastanek Alzheimerjeve bolezni. Koliko resnice je v tem, me niti ne zanima. Verjamem v to, da je pomembno, kaj dajemo nase in vase. Mnogi kozmetični izdelki vsebujejo škodljive snovi, hrana prav tako.
Zadnje čase se zelo poudarja pomen zdrave prehrane in vsega naravnega, kar vsekakor podpiram. In to ne zato, ker je sedaj moderno biti "bio" ali "eko". Vse to me ne zanima le tukaj in zdaj, ampak sem s tem odraščala. Mnogim slabim stvarem se ne moremo izogniti, ker nanje nimamo vpliva, določenim se nočemo, ker so nam pregrešno dobre, spet pri drugih ne vztrajamo zaradi takšnih in drugačnih vzrokov. In to ni nekaj novega. Tako pač je! Ljudje smo grešniki, vse novo nas neznansko privlači. Hitri rezultat z malo vloženega dela nas pritegne kot magnet. Naj ne zaidem preveč, saj verjamem, da vse to že veste. V kar sem resnično prepričana, je to, da so nekoč določene stvari vedeli, ki so delovale. Nasvete naših prababic in dedkov si je vredno zapomniti. Živeli so preprosto, skromno in v ne malo stvareh enostavneje kot danes.
Spodnjega recepta mi sicer ni zaupala moja babica, vendar sem se do njega dokopala sama. Ko sem pričela z delom, ki mi je predstavljal velik stres, sem najprej posledice opazila pri potenju. Bilo je obilno in neprijetnega vonja, česar poprej nisem dnevno opažala. Ker me je tovrstno stanje zelo motilo, sem se odločila, da moram nekaj proti temu storiti. Kupljeni naravni dezodoranti mi niso pomagali in še dragi so.
Malo sem raziskovala in spoznala, da je soda bikarbona učinkovita.
Ker mi nanašanje praška ni bilo najbolj pripravno za vsakodnevno uporabo, sem prišla do kombinacije sode, škroba in kokosovega masla. Ta recept sem še dodatno razširila tako, da sem ustvarila mazljivost in poskrbela za nego pazduh, ki mi v celoti ustreza.
