petek, 19. februar 2016

Sezamova sol

Obljubila sem, da bom objavila prispevek o okusni sezamovi soli, ki je že veliko mesecev spremljevalka v moji kuhinji. Za naju z možem je postala nepogrešljiva. Uporabljava jo kot nadomestek za sol, le da jo hrani dodajava vedno šele na koncu, zaradi čim manjšega uničenja hranilnih snovi.

Sezamova sol oz. gomasio kot jo poimenujejo, je ena izmed glavnih začimb v makrobiotični prehrani, ki poudarja pomen zdrave prehrane, katera temelji predvsem na žitih in zelenjavi.  

Priprava je v osnovi zelo enostavna, vendar sem spoznala, da eno pravilo vendarle obstaja. Za pripravo si moraš vzeti čas, če želiš, da je sol res okusna.  

Kaj potrebuješ?
- neoluščeni (saj le ta vsebuje mnogo več kalcija) ekološko pridelan sezam
Do sedaj sem uporabila zgolj belega, me pa zanima, kakšen bi bil okus gomasia, pripravljenega iz črnih sezamovih semen. Razmišljam, da bi sezam nadomestila s čim drugim, bolj lokalnim.
- grobo morsko sol
- terilnik

Kako se lotiš dela?
Zapisala bom svoj postopek, ki ni nujno edini pravilen, vendar do sedaj, se mi je najbolje obnesel. Najprej prepražim sol in jo v terilniku zmeljem v prah. Nato popražim sezam in sicer zgolj toliko, da zadiši, barva se komajda kaj spremeni. Sezam postopoma grobo zmeljem v terilniku, da nekatera semena ostanejo še cela. Na koncu dodam sol k sezamu in temeljito premešam, da se vse skupaj prepoji.


Mletja se lotim počasi in z ljubeznijo, saj želim, da le to vnesem v končni izdelek. Pripravim si obred z lepo glasbo, prižgem svečko, izgovarjam lepe besede in juhu sol je pripravljena. Morda se bo komu zdelo vse skupaj odveč, vendar ko se dela lotim, poskrbim, da v tem uživam in zgleda, da se to tudi pozna. Mama pravi, da njen gomasio ni tako dober, tudi mož se ga je že lotil in sva komaj čakala, da ga porabiva, ker je bil tako neokusen. Čeprav mi je všeč, da predstavniki moške populacije poenostavijo reči, zgleda, da to ne drži vedno. Če je to bolj za šalo kot za res, preizkusite sami, drage dame in gospodje.



Pravi terilnik za gomasio je posebno oblikovan, imenuje se suribachi. Kupila si ga bom, nekoč. Govorila sem si, da ga ne potrebujem, dokler ne ugotovim, da je gomasio začimba, ki bo redno na jedilniku. Čeprav sedaj novega naredim, še preden ga v celoti porabimo, še nisem šla v lov za suribachijem. 

Razmerje soli in sezamovih semen prepuščam vam. Lahko je 1 : 15, 1 : 12, 1 : 8. Sama ga naredim tako, da 500 g sezamu, dodam slabe 4 žličke soli. 


Zakaj sploh gomasio?
V prvi vrsti zato, ker je dobrega okusa. Čeprav ljudje imamo različni okus in ni nujno, da bi bili vsi tako navdušeni, kot sva midva. 
Za gomasio sem izvedela čisto naključno. Pri delu sem zasledila pogovor dveh žensk. Zdelo se mi je zanimivo in vredno, da ga preizkusim. Kasneje sem izvedela, da pomaga pri slabokrvnosti, s katero sem se spopadala, zmanjšuje kislost telesa in uporablja se proti zgagi. 



Na zdravje, na harmonijo in na čim manj kihcov!

Ni komentarjev:

Objavite komentar