Pametna hiška

Hja, pametna ni zato, ker bi imela dovršen računalniški sistem upravljanja. V Živi hiši prebivajo tudi knjige. Sama imam knjige zelo rada. Marsikaj brez težav vržem stran, le knjig ne morem. Moja želja je imeti knjižno steno. Knjiga pri knjigi, od tal do stropa. Za mene je to najlepša dekoracija dnevne sobe, čeprav za marsikoga odvečna navlaka.

Belo pohištvo, obnovljen kavč in stoli iz sredine stoletja, pisane blazine, kristalni lestenec, kamin, kozarec rdečega vina, zanimiva knjiga v roki ...
Kar naenkrat pogled zbeži skozi okno, ter se ustavi na vrtu, ravno pokošenem in urejenem. V trenutku se zaveš, da je svet res lep in da imaš vse kar potrebuješ. Moj pogled skozi okno je zaenkrat še malo drugačen, občutki pa velikokrat podobni. Svet je "lahko" čudovit, če ga želimo takšnega videti. Čeprav nimamo vedno tistega, kar si želimo, imamo vedno vse, kar potrebujemo.

In kakšen je pri vas pogled skozi okno?

Nakit hiška

Ker obožujem velike in glamurozne prstane, zadnje čase pa tudi hiške, je bila vsekakor logična odločitev, da si enega naredim. In pri enem se nikoli ne ustavi, kadar gre za ustvarjanje. Naredila sem mu brata za okoli vratu.

Živa hiša

Hiša je živa, če v njej kdo prebiva –

mamica, očka, sestra in bratec,

majhen podstrešni škrateljček škratec,

pajek, medvedek in lokomotiva.

Rože, da zaljšajo hišno stopnišče,

muce, ki mucajo se čez dvorišče,

hišno drevo, da na njem gnezdi ptiček

in potka prek trat, kjer igra gosli čriček ...

Pa majhni niagarski slapovi,

kadar gre v hiši kdo na stranišče,

pa poštar, ki vsak dan hišo obišče

in že od daleč maha z naslovi.

Vešča, ki v hiši dobi prenočišče,

ko mižek Miž med igračkami v sobi

odpre pod noč sanjsko gledališče

in meseček hišo z zlatom obrobi ...
vir: Bina Š. Žmavc

Nekoč, enkrat, nekega dne, ko bom velika, najraje že včeraj, bom tudi jaz prebivala v njej in bo zaradi vsega, kar se bo znotraj in zunaj nje dogajalo, zelo živa. Do takrat pa se bom zadovoljila z ustvarjanjem takšnih in drugačnih lesenih.