Iz gozda v moj domek

Zapisala sem, da si eden izmed "žled" projektov zasluži samostojno objavo. Spodnja težka mojstrovina nam je povzročala kar nekaj preglavic. Najprej sem morala svoje pomočnike aktivirati, če sem želela, da bo nastalo tisto, kar sem si zamislila. V družini imamo nekaj malega gozda, zato tudi motornih žag in varnih uporabnikov le teh ne manjka. Kajti če bi se dela lotila s svojo hobi žagico, ne bi daleč prišla.

Izbira drevesa prav tako ni bila enostavna. Eno je bilo s premajhnim, drugo prevelikim premerom, pri tretjem mi prerez ni bil všeč, četrto je strohnelo, peto bilo premokro ali kako drugače neustrezno. Ali pa je bila hlodovina tako hecno položena, da nisi mogel priti zraven. 

Ha, ko naposled le najdeš ustreznega, se prične zabava. Kako ga spraviti na ustrezno mesto, da se bo posušil in da ga imaš pri roki za nadaljnjo obdelavo. Kljub svoji zagretosti in optimizmu sem kmalu ugotovila, da vsi tisti iz gozda nekako odpadejo. Ne izhajam iz družine, katerih člani so Popaj, Hercules, Super- ali Spiderman, prav tako sama nimam sposobnosti premikati stvari s pomočjo misli. Kak star traktor bi se že našel, vendar dvomim, da bi prišel tja, kjer leži izbrano drevo. 

Naposled so mojo zagato rešili gasilci. Zelo blizu domače hiše so pripeljali hlodovino. Kako priročno. Prijazno so mi ta kos bukovine odstopili. Imela sem že nove ideje. Lahko bi naredila še kaj, morda nočno omarico, odlagalno mizico v kopalnici ali mizico v vrtu. A je ostalo le pri klubski mizici. Ne vem, kaj ima skupnega s klubom, prav mala mizica tudi ni. Naj povem, da sama je nikakor nisem mogla prekotaliti. Malo se mi je premaknila, več od tega ni šlo. Na začetku še posebej, ker je bila zaradi vlage težja. No, naj ostane to moja tolažba. Vendar sedaj stoji na svojem mestu po zaslugi močnejših rok in zelo nam je všeč. 

Podpira vse kar nanjo postaviš. Še tako naporen dan in kopica slabe volje je ne premakne. Pojedine takšne in drugačne ob njeni veličini izgubijo na kalorijah. Težkim nogam po celodnevnem potepanju hitro povrne lahkotnost. 

Ko se je hlod na zraku, zaščiten pred dežjem, dodobra posušil, je prišlo na vrsto brušenje. Tukaj si je potrebno vzeti čas, saj mora biti površina res gladka. Ko je preživel nekaj dni v stanovanju, je dobil še zaščitni lak in mojo piko na i, belo barvo. In dobila sem težko pričakovan kos pohištva. Všeč mi je, ker se je postaral in razpokal. Mimogrede, v Nemčiji sem v prestižni trgovini z notranjo opremo zasledila tovrstne mizice izredno visokih cen (okrog 800 eurov). Nič barvane, le gladko brušene. Zanima me, ali je v ceno vključena dostava.

Feng shui, kitajski način dojemanja narave, nas uči o sistemu petih elementov, ki poleg yinga in yanga tvorijo osnovo te starodavne veščine urejanja prostora. Eden izmed teh elementov je les. Zelo rada ga uporabljam. Hlodek mizica je moj najljubši predstavnik tega elementa v stanovanju. Kateri pa je vaš?