Telefonova modna preobrazba

Prav tako kot jaz, se tudi moj telefon rad preobleče. Še posebej, če je to oblačilo reciklirano in narejeno doma. 

Še dobro, da mož v službo kolesari in tako uniči kar nekaj kavbojk. On ima priložnost za nakup novih, jaz pa veselje do ponovnega ustvarjanja. 

Uporabila sem star in že dotrajan ovitek, ga oblepila in okrasila. In tako ustvarila unikatnega in le mojega posebneža med telefoni.

In že poznan način lepljenja kvadratkov. Podobno kot pri mini prenosniku, le da sem tu nekatere kvadratke obrnila na notranjo, svetlejšo stran. Tako sem ustvarila videz šahovnice.

Cesaričina nova oblačila

Ena izmed mojih strasti, ki sem jo posredno predstavila v objavi Šiviljska lutka, je predelava oblek. Odkar imamo doma novega "člana", to je šivalni stroj, je vse skupaj mnogo lažje. V preteklosti sem se mučila s šivanjem na roke in se lotevala enostavnih popravkov, da so mi bila določena oblačila bolj prav ali všeč. Imam izjemno srečo, da kar nekaj oblačil podedujem ali kako drugače najdejo pot do mene. Res je, da tudi med novimi oblačili in drugimi dodatki v trgovini najdem zelo želene kose, ampak večinoma nisem razpoložena za nakupovanje. V tem pogledu je mož pravi srečnež. Raje iščem zanj in ga oblačim. Vseeno imam zelo rada modo, ji redno sledim in se rada lepo oblačim. Res pa je, da je vse odvisno od priložnosti. Moj stil je udoben, šik, s starinskih pridihom. Največji navdih so mi 50-ta in 60-ta leta. Prav tako kot pohištvu tudi oblačilom zelo rada ponudim še eno priložnost. 

Spomnim se trenutkov, ko sem dobila v roke mini ročni šivalni stroj. Res hecna reč. Vendar sem bila že takrat navdušena, kako mi je olajšal delo. Lahko si le predstavljate moje navdušenje, ko sem na svojo delovno mizo postavila svoj prvi pravi šivalni stroj. 

Dotaknila sem se čisto vsakega oblačila v svoji garderobni omari, ki mimogrede ni majhna, in se lotila določene selekcije. Z največjim veseljem sem se lotila manjših popravkov, kasneje so na vrsto prišli tisti večji. Določena oblačila, ki mi nekako niso več ustrezala, sem dala v res veliko škatlo. Iz slednjih so nastale spodnje moje male umetnine. Škatlo imam še sedaj na podstrehi in je še vedno polna. Le da so v njej zopet novi kosi oblačil, ki še čakajo na trenutek moje inspiracije. 

Zgornje srajčke so nastale iz večjih, ohlapnih srajc, srednja je celo moška. Žal nimam fotografij prej/potem. Tukaj res nisem vzor, ampak ko se spomnim, da bi lahko fotografirala, je že razrezano ali sem pri delu celo proti koncu. V trenutkih inspiracije se tako prepustim ustvarjanju, da me popolnoma prevzame. Rada uporabim dva različna kosa oblačil in ju kombiniram. Zgornji del enega, spodnji del drugega...

... ali sprednji del enega in zadnji del drugega. Čipka, ki sem jo zgoraj uporabila, je pravzaprav prt ali zavesa, ne vem točno. Ko sem se dela lotila, se mi ni niti malo sanjalo, kako bo na koncu videti, niti ali mi bo sploh uspelo. Osnovna ideja je bila v glavi, vse ostalo se je odvijalo sproti. V takšnih primerih sem neskončno hvaležna za svojo šiviljsko lutko, ki mi izredno olajša delo. Menim, da mi brez nje marsikaj ne bi uspelo ustvariti. Ali se mi le tako fino zdi, ker jo imam?

In še eno podobno ustvarjanje. Blago z rožicami je obleka, ki mi je bila prav, ko sem bila v začetku najstniških let. Vendar je blago zelo kvalitetno in nisem je veliko nosila. Všeč mi je, ker lahko sprednjo in zadnjo stran nosim kot sprednjo in je v obeh primerih videti dobro.

Na tak način sem precej prevetrila in preobrazila svojo garderobo. Kot bi kupila kar nekaj novih oblačil, ki so povrhu še unikatna. Zame imajo še dodano sentimentalno vrednost. Juhu in še po trgovinah mi ni treba iti!

Vzglavniki za otroške glave

Verjetno ima vsak dom, v katerem živijo tudi otroci, mali živalski vrt majhnih ali celo malo večjih plišastih živali. Vendar otroci imajo najraje tisto eno in edino, ki jo komaj na skrivaj naročimo na nego v pralnem stroju. 

Ker sama nisem najbolj pristaš polic polnih plišastih igrač, okrasne vzglavnike pa naravnost obožujem, sem to dvoje raje združila in nastale so privlačne blazine za otroško sobo. Naj ima tudi otrok sobo s stilom, kjer domišljija in barve zaživijo. 

Pri pohištvu nadvse ljubim belo barvo. Vsak kos pohištva mi je mnogo bolj privlačen, če je belo obarvan. Mmmmm, da ne omenjam starih kosov pohištva, ki jih oživimo, ko jih na novo prebarvamo. Vendar o tem kdaj drugič. Če si že drugje ne dopustimo, naj bo vsaj otroška soba barvita, eklektična (združuje različne stile oz. malo tega, malo onega) in delno razmetana.

Šiviljska lutka

Zadnja leta me je velikokrat zamikalo, da bi imela svoj šivalni stroj in si tako nemalokrat olajšala delo. Ko se mi je naposled le uresničila želja, se mi je odprl nov svet. 

Obiskala sem tečaj šivanja (začetni in nadaljevalni) in se hitro lotila dela. Na tečaju sem se naučila, kako si oblačila izdelati od samega začetka. Sedaj šivalni stroj, znanje in svojo iznajdljivost večinoma uporabljam za prikrojevanje oblačil. Zelo hitro sem ugotovila, da bi mi delo zelo olajšala šiviljska lutka, ki bi se namesto mene oblačila in slačila. 

Kaj sem za delo potrebovala?
Stojalo za oblačila, zelo močan lepilni trak (Duck tape), polnilo dveh vzglavnikov, majica, blago za prevleko, karton, škarje, šivalni stroj.

Kako sem to naredila?

1. Oblekla sem daljšo majico z ovratnikom, katere mi ni bilo škoda.
2. Svojega moža sem prosila, da me preko majice od vratu preko bokov v celoti prelepi z lepilnim trakom. Ko sem bila v celoti prelepljena, se na hrbtu po sredini prereže (majico in lepilni trak).
3. Nato prelepiš vse luknje (vrat, roke, hrbet) razen spodaj pustiš odprto. Skozi odprtino lutko napolniš s polnilom in jo zapreš s kartonom. V karton izrežeš luknjo skozi katero gre stojalo za oblačila, kateremu odstraniš zgornji del za obešanje.
4. Vse kar moraš sedaj še narediti je, da izbereš blago in ji narediš obleko.