Naj objavim še nekaj aktualnega. Trudim se, da večino besedila na voščilnice napišem z lastno pisavo. Ne gre vedno gladko, lahko se zmotiš, preprosto ti ni všeč in še kakšen razlog bi se našel. Na voščilnice se včasih trudim pisati s tušem, vendar se lahko zgodi, da ti uniči celotno podobo, ker se pojavi večja packa. Jej, pa že čisto pri koncu si!
Včeraj sva odšla na popoldanski sprehod po mestnih ulicah. Napadla naju je sladkorna lakota. Ali jo potešiva ali ne? Utrip mesta že bije decembrsko. Vonj po nekaterih dobrotah, te kar premami. Čeprav se mi zdi vse skupaj res malce prezgodaj. Če živiš v osrčju mesta, se moraš, če hočeš ali ne, s tem sprijazniti. Pot naju je zaradi radovednosti in želje po sladkem vodila v eno izmed trgovin. Med izbiranjem in ogledovanjem naletim na nekaj, kar za vse nas ustvarjalce vsekakor spada na seznam "Moraš imeti".
To je kaligrafsko nalivno pero. Morda sem hecna, ker sem tako otročje navdušena nad to pridobitvijo. Ampak tvojo pisavo v trenutku tako polepša, da ti res mora biti všeč. Torej nič več pack in zmrdovanja nad svojim lepopisjem. Juhu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar