Pladenj in podstavki

Vrtljiv pladenj iz Ikee je bil nekaj let precej zapostavljen. Morda malce pretiravam. Dvakrat sem ga uporabila. Ravno toliko, da sem s tem navidezno upravičila njegov nakup. In sem se pred božičem odločila, da je tega dovolj, da moram z njim nekaj naredit, da bo bolj ustrezal mizi in stolom, ki so pobeljeni. 

Pri meni je tako, da obožujem kombinacijo masivnega lesa in vseh vrst pohištva in lesnih dodatkov v beli barvi. Novih in starih, vendar brez primere staro zmaga. Zame ga ni lepšega kosa pohištva, če staremu dodamo bel premaz. V svojem stanovanju sem tako porabila že litre in litre bele barve, ki jo imam vedno na zalogi. Bolj ko je staro, bolj mi je všeč. Ta ljubezen se je razvila, ko sem se dokaj mlada vselila na svoje in sem imela na razpolago bolj ali manj pohištvo mojih babic. Poleg tega še košare, pručke, posode, zaboji, ogledala in drugi dekorativni okraski. Vse je bilo različnih barv in bilo mi je neizmerno všeč. Le skupaj se ni ujemalo. Spoznala sem, da bom v življenju še veliko barvala. 

In tako sem tudi pladnju dala še eno priložnost. S končnim izdelkom sem zadovoljna. Preprosto, elegantno. 

Podstavki za krožnike so nastali čisto spontano. Z namenom, da bodo nekoč iz njih nastale nekakšne tablice. Pa so raje pristali kot podstavki. Ker sem jih že nekaj podarila, je bil čas, da se na rezine nareže novih. Sedaj se na podstrehi, obteženi, pridno in počasi sušijo.